Ekonomikano dumodejbe e minoritetikane čhibjenge

Sakova berš ulavi o Isof ekonomikano dumodejbe okole organizacienge (klubenge) ki Švedia so kerena buti proektencar kolencar dena dumodejbe e nacionalikane miniorteno čhibjenge. Ko šaj rodela ekonomikano dumodejbe thaj sar trebela te rodel pe?

Koj šaj rodela?

Ekonomikano dumodejbe šaj rodena sa o organizacie thaj institucie so nane državna ja komunalna, thaj so nane olen sar cili te ovel olen čari ko plo butikeribe ki Švedia.

Šaj rodel pe ekonomikano dumodejbe barabar javere organizaciencar, klubencar, instituciencar ja pale komunencar. Ama na dela pes ekonomikano dumodejbe korkori dženenge, akcikane firmenge, firmenge bizo oranizaciakoro broj (genj) ja palem bašo bučakerde manušengiri edukacija.

Soske šaj rodela pes?

Projelteskere love ulavena pe bašo

• projekti so isi ole cili te zorarkeri e čhibjakiri kompentencia (o šajipe bašo drabaribe (čitibe), ramojbe (pisibe), vakeri be thaj haljovibe i čhib)
• Butikeriba te barakerel pe o džanibe bašo butčhibjaipe, i čhib sar diso so ingari e kultura ponodori ja pale čhibjakoro ingaribe maškar ogeneracie.

Plus odova isi specijalna preduslovija kola tane jek kotor taro rodibe (molba).

Keda šaj manuš te rodel?

E rodibaskoro periodi perela sakova berš maškar o decembar thaj dži ko maškar taro janurari ko avutno berš.

Sar rodela manuš?

O rodibe kerela pe ko jek formulari kova so bičhali pe ko Isof najkasno ko paluno rodibasro dive. O rodibe kerela pe ki švedikani čhib.

Rešenje bašo ekonomikano dumodejbe

E Isof:e isi jek specialno referentikani grupa so nakhela e rodiben thaj dela predlog bašo ekonomikano dumodejbaskoro ulavibe. O rešenje bašo ekonomikano dumodejbe anela e vlasteskoro generalikano direktori. Keda anela pe o rešenje bičhavela pe e-pošta sarinenge so rodindže. Okolenge so dendža pe pozitivno rešenje kerela pe jek lista hem čhivela pe akate ko isof.se

Raporti bašo ekonomikano dumodejbe

Jek organizacia ja institucija kaske so dendža pe ekonomikano dumodejbe, ola tane dužno te mukhen jek raporti baši ekonomia ko odva vakti sar so terdžola ko rešenje.

Akate šaj drabarea (čitinea) buteder

Akate ko webbthan isi strane ki švedikani čhib kori šaj te čitine buteder sar rodela pe thaj raportirini pe o ekonomikano dumodejbe, huljar e rodibasro formulari, dikh keda tano e rodibaskoro vakti, othe šaj dikhea kaske dendža pe pozitivno rešnje thaj šukar primeria.