Tlo hako (pravo) ki nacionalikani minioritetno čhib

Sa e vlasten ki Švedia isi dajatva (dužnost) te informirinel sa e nacionalikane minioritetno grupen bašo olengere čhibjaker pravia, odova pravo isi e javudien da e romen da.

Akale tekstea tu ka džane save čhibjakere pravija isi tut thaj so šaj te rode tle komunatar thaj javere vlastendar.

Sar nacionalikane minioritetia genjena pe o jaudie, roma, samia, švedikanefincia thaj tornedalcia. O nacionalikane minioritetna čhibja tane i javudikani čhib, finsko, meankieli, romani čhib thaj i samikani čhib.

Ko 1 januar 2010 alo jek zakoni bašo nacionalikane minioritetia thaj minioritetiane čhibja (SFS 2009:724 External link.), o webthan tano ki švedikani čhib) thaj ko januari 2019 kerakerdža pe o zakoni kori so o pravija thaj o dužnostia ule zoraleder. Sa o komune tane dužna te anen resina (cilia) thaj butikeribaskere linije baši pli minoritetikani politikani buti. E komuna trebela te ovel ola jek strukturirimo dialogo tuja so prepereja ko jek taro nacionalikane mioritetija te šaj te del tut šajipe te uticine ko okola pučiba thaj čhinaviba (rešenje) kori so vakerela pe baši tute dikhindor tari jek minoritetikani perspektiva.

Sa o nacionalikane minioritena čhibja ka arakhen pe thaj bajraren pe

E čhibjakoro zakoni (SFS 2009:600 External link., webthan ki švedikani čhib) vakerela so sa o nacionalikane minioritetna čhibja ka arakhen pe hem vazden pe. Odova značinela ko primer so o sarinipe (društvo) ka kerel te šaj tu so prepereja ko jek taro nacionalikano minioriteti te šaj te sikljove, te dža angle thaj te upotrebine tli miniotetikani čhib.

O vlastia valjani te informirini tut bašo tle pravia, bizo razlika savi minioritetikani čhib tu vakerea thaj kori bešea ki Švedia.

Hako (pravo) ko sikljojbe dajakiri čhib

Tu so prepera ko jek taro nacionlikane minioritetia thaj te isi tut čhave so džana ki škola ka ovel šukar tu te džane kaj tle čhave isi le jek specialikane zoralo pravo ko sikljojbe ki djakiri čhib. Tle čhave isi ole pravo te del pe oleske siklojbe ki dajakiri čhib ki uzal odovada so i čhib na vakeri pe khere ko sakodivesutnipe. Te čhave na valjani ni te ovel ole disave džaniba ki čhib taro početak kaj te šaj te del pe oleske sikljojbe ke dajakiri čhib.

I škola i dužno te organizirini sikljojbe ki dajakiri čhib ko odola nacionalikane minioritetna čhibja te

• Mangela jek sikljovno te del pe oleske sikljojbe (na rodela pe te oven najakri pandž sikljovne (učenikija))
• ovel jek sikavno (učiteli) šukar džanibaja.

Odova tano o direktori so anela rešenje dali e sikavne isi le kompetencija te sikavi ki dajakiri čhib.

Tlo čhavo te priperela ko romano nacionalikano minioriteti thaj te isi ole jek aver da čhib tari odoja phuv kotar so avela, tegani i škola ka del sikljojbe ki dajakri čhib ko duj čhibja, te isi specialikane soskipa.

Specialno zorarkerde pravia e finsko, meankieli thaj i samikane čhibjenge

Tu so vakerea i finsko, meänkieli ja pale i samikani čhib isi tut specialno zorakerde pravia te bešea ki jek komuna ko jek administratikano than. Ki strana Förvaltningsområden (webbthan ki švedikani čhib) šaj dikhea dali ti komuna khuvela ko odova administririkano than.

Tu so bešea ki jek komuna so pripadini ko jek administratikano than isi tut pravo te komunicirine e vlastencar ki tli čhib. Tuke ka del pe mujalo odgovor ki isto čhib te sian jek kotor taro jek procesi thaj odova te ovela ko jek administratikano than.

Palo e školako zakoni o komune ka keren sa te šaj te ovel angliškola kori so i buti kerela pe sa ja pale jek baro kotor ki finsko meankieli ja pali ki samikani čhib, te isi daja-dada so rodena odova.

Plus odova o komune ka nudinen phurengoro arakibe ki finsko, meänkieli thaj samikani čhib.

Tu so bešea ki disavi komuna so nane ko disavo administratikano than, tu pale šaj te kontaktirine e vlasten ki finsko, meänkieli ja pale ki samikani čhib, te isi personali asavke čhibjengere džanibencar.

Tu ka šaj te dobine te na buteder jek kotor taro phurengoro arakhibe ki finsko, javudikani čhib, meankieli, romani čhib ja palem ki samikani čhib, e komuna te isi ola bučakerde manuša asavke čhibjakere džanibaja.

O komune hem o vlastia isi olen dužnost te informirinen tut so prepera ko jek taro akala nacionalikane minioritetia bašo tle pravia. Ola tane isto adžahar dužna te arakhen e nacionalikane minoritetengere čhibjen thaj kulturen, specialno važno tano e čhavngere hem e ternengere pravia te šaj ola te barjaren pli čhib thaj kultura. Plus odova o komune thaj javera vlastia i dužna te den tut šajipa te uticine ko pučiba keda vakerela pe bašo nacionlikano minoriteti ko savo tu preperea.

Bizo razlika kori bešea tu ka šaj te pišine ki finsko, meänkieli thaj samikani čhib dži ko Parlamenteskere parlamentarija, Justicikano kancelari , Butirodibaskoro biro, Anglosiguribaskiri kasa, Porezeskoro vlasti hem o Diskriminiribaskoro ombudsmani.

Akate šaj tu te obratine tut

Tu te mislinea so tli komuna ja pale javera vlastija na ikerena palo zakoni tu šaj kontaktirine e Provincijakoro ingaribe (Länsstyrelsen) ko Stockholm ja palem e Sametinget , olengiri buti i te dikhen dali o vlastia kerena buti palo zakoni. O Sametinget isi ole odgovornost baši samikani čhib a o Provincijakoro ingaribe ko Stockholm odgovorini bašo javera čhibja.

Länsstyrelsen i Stockholms län External link.
Telefoni : 010-223 10 00

Sametinget External link.
Telefoni : 0980-780 30

Akate šaj čitinea buteder

Akate isi lenkia bašo javera webbthana kori so šaj te džane buteder bašo tle pravia hem bašo o adinistratikane thana. I sodržina ko akala webbthana tani ki švedikani čhib.

• Webbplats för de nationella minoriteterna External link. (minoritet.se)
• Stöd i undervisning om nationella minoriteter External link. (Skolverket)
• Om nationella minoritetsspråk (isof.se)
• Lagen om nationella minoriteter och minoritetsspråk External link. (Regeringen)
• Rätten att utveckla sitt nationella minoritetsspråk External link. (Skolverket)
• Nationella minoriteter och minoritetsspråk External link. (Länsstyrelsen i Stockholms län)